Presnovni izzivi v prehodnem obdobju: pojasnena mlečnica mrzlica

Obdobje med presušitvijo in 30 dni po telitvi imenujemo prehodno obdobje. V tem obdobju se krava sooča z velikimi spremembami in izzivi. Zato je prehodno obdobje ključnega pomena za zdravje, proizvodnjo in donosnost krav molznic. Ker krava začne proizvajati mlezivo ali kolostrum in mleko, lahko pride do nenadnega povečanja potreb po hranilih, ki so lahko tudi do trikrat večje kot pred telitvijo, prav v času, ko je vnos suhe snovi zmanjšan, s čimer je manjša tudi zaloga hranil v organizmu (Dekkers & Sorensen, 1999; Mezzetti et al., 2021). Če krava v tem obdobju ni dovolj ali pravilno podprta, ji lahko že najmanjši izzivi povzročijo velike presnovne izzive.

Prehodno obdobje vključuje kompleksno medsebojno delovanje presnovnih in hormonskih prilagoditev ter imunske aktivacije. Te spremembe zahtevajo ustrezno oskrbo s hranili, da se zagotovi doseganje pokritja potreb krave za končno fazo rasti telet in začetek uspešne laktacije. Nezadostna podpora v tem obdobju lahko povzroči zdravstvene in razvojne izzive tako krave kot teleta.

Obstaja veliko izzivov, ki se lahko pojavijo zaradi presnovnih, hormonskih in energijskih prilagoditev, ki jim je krava izpostavljena v prehodnem obdobju. Obstaja pa tudi posredno tveganje za druge zdravstvene izzive, kot so tihe pojatve, težka telitev ali izzivi v zvezi z gibanjem in razmnoževanjem (Lührmann, 2011). V tem članku se bomo osredotočili na enega od teh zdravstvenih izzivov, in sicer na mlečno mrzlico. Razložili bomo na splošno o mlečni mrzlici, njenem vzroku, simptomih in stroških, povezanih z njo.

Mlečna mrzlica

Mlečna mrzlica ali subklinična hipokalciemija v obdobju okoli telitve je zdravstveni izziv, s katerim se lahko soočijo krave molznice zaradi nezadostne podpore v prehodnem obdobju (DeGaris & Lean, 2008). Mlečna mrzlica je eno najpogostejših presnovnih stanj, povezanih s pomanjkanjem mineralov, ki lahko prizadene krave že pred telitvijo (Fikadu et al., 2016). V zgodnji laktaciji se potrebe po energiji povečajo na približno 300 %, potrebe po kalciju pa na več kot 65 % za podporo (začetek) proizvodnje mleka (Drackley, 1999). To vodi do dramatičnega povečanja potreb krav po mineralih (kalcij, fosfor, magnezij) in energijskih zalogah. Če te potrebe niso izpolnjene, obstaja tveganje za razvoj mlečne mrzlice.

Netto energie = Neto energija

Benodigd = Potrebna energija

Verbruikt = Izkoriščena energija

Gebruikt door mikklieren = Poraba energije mlečnih žlez

Metaboliseerbaar eiwit = Presnovljive beljakovine

Benodigd = Potrebna energija

Verbruikt = Izkoriščena energija

Gebruikt door mikklieren = Poraba energije mlečnih žlez

Slika 1 prikazuje potrebne količine neto energije, ki jo potrebujejo in izkoristijo mlečne žleze zdravih krav 4 dni po telitvi. Potreba po neto energiji presega absorpcijo za 26 %. Izračunana neto poraba energije mlečne žleze za proizvodnjo mleka je bila 97 % od njenega zaužitja. To pušča malo energije za pokritje potreb vzdrževanja (Drackley, 1999).  

Slika 2 prikazuje potrebne količine presnovljivih beljakovin, ki jih potrebujejo in izkoristijo mlečne žleze zdravih krav 4 dni po telitvi. Presnovljive beljakovine so beljakovine, ki ostanejo, potem ko so bile izgube z urinom in blatom odštete od skupnih beljakovin, absorbiranih s krmo. Krave, vključene v poskus, so imele potrebe po presnovljivih beljakovinah, ki so bile za 25 % višje od njihovega zaužitja. Poleg tega je bila izračunana poraba presnovljivih beljakovin v mlečni žlezi za proizvodnjo mleka 83 % od njihovega zaužitja. Tako je ostalo le malo presnovljivih beljakovin za pokritje potreb vzdrževanja (Drackley, 1999).

Pojavnost klinične mlečne mrzlice se na splošno giblje od 0 do 10 % na povprečni mlečni farmi, lahko pa se giblje tudi do 25 % pri kravah, ki telijo. Vendar pa so raziskave pokazale, da lahko pojavnost subklinične mlečne mrzlice prizadene do 80 % krav, ki telijo (DeGaris & Lean, 2008). Poleg tega se tveganje za mlečno mrzlico poveča s starostjo, saj mlečna mrzlica na splošno prizadene starejše, visoko produktivne krave. Približno 50 % krav molznic v drugi laktaciji ima pred telitvijo zadostno koncentracijo kalcija v krvi, medtem ko se le-te po telitvi soočijo s subklinično hipokalciemijo. Nezadostne ravni kalcija v krvi lahko povzročijo, da krava ne more vstati, saj je kalcij ključen za delovanje živcev in mišic (Frikadu et al., 2016). Poleg tega lahko pomanjkanje kalcija v krvi povzroči zmanjšano delovanje vampa, saj se kontraktilna moč vampa zmanjša, ko se zmanjša koncentracija kalcija. V primeru klinične mlečne mrzlice lahko kontrakcije vampa celo izginejo (Huber et al., 1981).

Simptomi

Kravo z mlečno mrzlico lahko prepoznamo po neješčnosti in nizki aktivnosti. Zaradi hipokalciemije so ušesa krave pogosto na otip hladna. Pomanjkanje kalcija v krvi povzroči, da mišice ne delujejo pravilno, kar vpliva na mišice maternice in posledično se soočamo z retencijo posteljice. To lahko nosi dolgoročne posledice pri naslednjih telitvah, sposobnosti zapiranja materničnega vratu ali prizadene druge organe, kot sta vamp in srce. Če pomanjkanja kalcija na primer prizadene skeletne mišice, je to lahko razlog, zakaj krava ne more več pravilno vstati, ali v hujših primerih lahko pride do izločitve krave. Statistično več kot 5 % krav pogine zaradi primerov mlečne mrzlice.

Slika 3 ponuja shematski pregled posledic mlečne mrzlice (kadar povzroči zmanjšano delovanje mišic in/ali poveča imunsko funkcijo). Kaže, da lahko mlečna mrzlica ali hipokalciemija močno vpliva na delovanje organov in celotnega organizma.

Stroški

Mlečna mrzlica je ena najpogostejših z minerali povezanih presnovnih bolezni krav molznic. Z ekonomskega vidika lahko mlečna mrzlica povzroči, da se produktivna življenjska doba krave molznice skrajša za 3,4 leta. Gospodarske izgube zaradi klinične mlečne mrzlice so znatne in vključujejo izgube zaradi poginov (8 % obolelih krav), prezgodnje izločitve (12 % prizadetih krav), stroške zdravljenja in zmanjšane proizvodnje mleka (v kasnejši laktaciji). Krava z mlečno mrzlico v povprečju izgubi 36,42 litra mleka med obdobjem bolezenskega stanja (Engdawork, 2019; Bzuneh et al., 2020).

Stroški subkliničnih primerov mlečne mrzlice so pogosto veliko višji od pričakovanih. Naše lastne raziskave kažejo, da so ocenjeni stroški klinične mlečne mrzlice na povprečni nizozemski mlečni kmetiji s 103 kravami molznicami približno 4.860,07 € na leto. Subklinična mlečna mrzlica, kot je opisana zgoraj, lahko prizadene do 80 odstotkov črede, kar povzroči skoraj štirikrat večje ekonomske izgube od tistih, povezanih s klinično mlečno mrzlico (DeGaris & Lean, 2008; Guard et al., 1996).

Da bi preprečili (ali vsaj zmanjšali tveganje) pojav mlečne mrzlice, je potrebno obrniti pozornost na to, da se prepreči pomanjkanje mineralov in energije, kot smo to že omenili na začetku članka. Čeprav metoda zdravljenja z intravensko infuzijo raztopin kalcijeve soli ozdravi večino kliničnih primerov hipokalciemije, je bilo predlagano, da se izvaja poseben nadzorni program, ko se pojavnost mlečne mrzlice poveča na več kot 10 % pri kravah z visokim tveganjem; tj. krave, ki vstopajo v tretjo ali kasnejšo laktacijo. Strateško preprečevanje mlečne mrzlice je ekonomsko pomembno za rejce zaradi minimalne izgube proizvodnje, pogina, izločitev in veterinarskih stroškov, povezanih s primeri klinične mlečne mrzlice (Frikadu et al., 2016).

Uporaba AHV StartLac

AHV StartLac je dietna krma in zagotavlja podporo pri telitvi, da prepreči nezadostne ravni kalcija v krvi. To doseže z vključitvijo aktivnega vitamina D3, ki spodbuja hitrejšo in učinkovitejšo absorpcijo kalcija iz krvi, mišic in kosti. Tako spodbuja telo, da samo obnovi te procese. Izdelek vsebuje tudi magnezij in fosfor, ki dodatno pozitivno vplivata na absorpcijo kalcija, ki je potreben za telitev, proizvodnjo mleziva ali kolostruma in mleko. Poleg tega StartLac vsebuje inulin, ki podpira presnovo energije in kvasovke, ki podpirajo prebavo.

AHV StartLac je na voljo v dveh oblikah, in sicer v obliki paste (Paste) ali tablete (Tablet). En AHV StartLac Tablet se aplicira neposredno po telitvi, drugo dozo StartLac Tablet pa 12 do 24 ur po telitvi, da zagotovimo zadostno količino dostopnih mineralov v organizmu krave.

AHV StartLac Paste se lahko aplicira takoj po telitvi za podporo začetka laktacije ter obnavljanje mineralov in energije v organizmu krave. StartLac Paste lahko uporabite tudi kot reaktivno mineralno podporo. V tem primeru je treba najprej aplicirati eno tubo in nato aplikacijo ponoviti na vsakih 12 ur (za zmanjšanje tveganja mlečne mrzlice in subklinične hipokalciemije).

Aplikacija AHV StartLac Tablet in Paste dobro pripravi kravo na začetek laktacije. S tem ji omogočamo ohranjanje proizvodnje ravni, doseganje ustreznega zdravstvenega stanja in doseganje proizvodnega potenciala.

StartLac Tabet in StartLac Paste sta del več AHV programov, a najbolj osredotočena uporaba je v programu Prehodno obodbje ter Zdravje maternice in plodnost.

Booster Tablet

StartLac

Metri

Aspi Tablet

Viri

Bzuneh, E., Alemneh, T., & Getabalew, M. (2020). Milk fever (parturient paresis) and its economic impact in dairy cattle production. Journal of Veterinary Medicine and Research, 7(3): 1191.

DeGaris, P. J. & Lean, I. J. (2008). Milk fever in dairy cows: A review of pathophysiology and control principles. The Veterinary Journal, 176(1), 58-69.

Dekkers, J. C., & Sorensen, D. (1999). Persistent effects of lactation on somatic cell count. Journal of Dairy Science, 82(7), 1454-1461.

Drackley, J. K. (1999). Biology of dairy cows during the transition period: The final frontier?. Journal of Dairy Science, 82(11), 2259-2273.

Engdawork, A. (2019). Review: Milk fever and its economical impacts in commercial dairy cattle production. International Journal of Agriculture & Agribusiness, 2(2), 221-242.

Fikadu, W., Tegegne, D., Abdela, N., & Ahmed, W. M. (2016). Milk fever and its economic consequences in dairy cows: A review. Global Veterinaria, 16(5), 441-452.

Huber T.L., Wilson R.C., Stattelman A.J., Goetsch D.D.. Effect of hypocalcemia on motility of the ruminant stomach (1981). American Journal of Veterinary Research, 42(9), 1488-90.

Lührmann B. (2011). Fruchtbarkeit- Rechnet sich das? [PowerPoint slides]. Bezirksstelle Osnabrück der Landwirtschaftskammer (LWK) Niedersachsen. http://www.lkv-mv.de:8080/examples/Information/!Fachtagung%20der%20Landwirte%20und%20Tieraerzte/29FT/Fruchtbarkeitskosten%20Vortrag%20LKV%20M-V%2012-10-2011.pdf

Mezzetti M., Cattaneo L., Passamonti M.M., Lopreiato V., Minuti A., Trevisi E. (2021). The Transition Period Updated: A Review of the New Insights into the Adaptation of Dairy Cows to the New Lactation. Dairy,  2(4), 617-636.

Mulligan, F., O’Grady, L., Rice, D., & Doherty, M. (2006). Production diseases of the transition cow: Milk fever and subclinical hypocalcaemia. Irish Veterinary Journal, 59(12), 697-702.