Proaktivno upravljanje kakovosti mleka s spremljanjem mlečnih podatkov

Ohranjanje zdravega vimena; vsak rejec mleka se mora s tem ukvarjati vsak dan. Ohranjanje zdravja vimena pogosto ostaja izziv. Število somatskih celic (ŠSC) je dober parameter zdravja vimena. Kako se lahko v mlečnih podatkih pojavi nenormalna vrednost? Podatki mlečne kontrole redno zbirajo podatke o živalih za rejce mleka. S temi podatki se oceni kakovost mleka. Kaj vam povedo te vrednosti in kako lahko te podatke najbolje uporabite za upravljanje zdravja vaših živali?

Ohrani čistočo in zdravje

Mlečna kontrola je zelo učinkovito orodje za nadzor zdravja vimena. Mnogi rejci mleka že upoštevajo protokole, ko gre za zdravje vimena; vodenje presušitve, poseben nastilj, tehnika molže in metodologija oziroma zdravljenje krave s povišanim ŠSC. Pomen zdravega vimena je dobro znan. Bradley in Green (2004) (slika 1) sta pokazala, da je 60 % vidnih zdravstvenih izzivov z vimenom v prvih 100. dneh po telitvi posledica vdora bakterij, ki nastanejo med presušitvijo. Krave z mlečnostjo 12,5 kilogramov ali več imajo bistveno večje tveganje za nove zdravstvene izzive vimena na začetku nove laktacije. Z vsakimi dodatnimi petimi kilogrami ob presušitvi, se to tveganje močno poveča (Rajala-Schultz et al., 2005). Nove infiltracije običajno nastanejo zaradi bakterij, ki pridejo do vimena skozi sesni kanal. Ker je pritisk na vime takoj po presušitvi velik, se sesni kanal odpre in iz njega izteče mleko. To je priložnost za bakterije, da prodrejo v sesni kanal in se naselijo v vime. Okoli telitve se ta proces ponovi. Prostor za telitev je pogosto rezervoar bakterij, katere lahko hitro vdrejo v vime krave.

Proaktivno je bolje kot reaktivno

Podatki iz mlečnih kontrol so pogosto povod za rejce mleka, da se spopadejo z nevidnimi zdravstvenimi izzivi vimena. Povečan ŠSC kaže, da se kravji imunski sistem bori z napadalcem. Če je napadalec dlje časa v kravi, ima več časa, da se namnoži in zaščiti (tvorba biofilma) pred kravjim imunskim sistemom. Če to traja dlje časa, bo izziv vimena razvrščen kot vztrajen izziv. Ker je proaktiven pristop boljši od reaktivnega, mnogi pridelovalci mleka delujejo proaktivno. To poudarja pomembnost informacij iz mlečne kontrole. Kako hitro se odzovete na podatke iz mlečne kontrole? Ustrezen proaktiven pristop pozitivno vpliva na število krav, na katere dolgotrajni zdravstveni izzivi vimena negativno vplivajo. Raziskava, ki jo je izvedel Buiting (2012), kaže, da je visoko ŠSC razlog številka dva za izločitev krave molznice. Z zmanjšanjem virov kontaminacije in z zgodnjim odzivom na visoko ŠSC iz mlečne kontrole, se izvajajo proaktivni ukrepi za zdravje vimena. Proaktivno ukrepanje glede zdravja vimena in splošne higiene bo zagotovilo zmanjšanje razlogov za izločitev v smislu zdravstvenih izzivov vimena. Tako boste podaljšali življenjsko dobo vaših krav molznic. Podaljšanje življenjske dobe bo znižalo stopnjo izločitev.

Kako lahko AHV pomaga optimizirati zdravje vimena na vaši kmetiji?

Za podporo in optimizacijo zdravja vimena na kmetijah, je AHV razvil program Zdravje vimena. Ta pristop se osredotoča na zgodnje odkrivanje in obravnavanje nenormalnosti zdravja vimena. Na tem mestu si ogledamo podatke, kot so podatki mlečne kontrole in podatki molznih robotov. Nenormalne vrednosti so lahko znak (prihajajočih) zdravstvenih izzivov živali. Pri AHV ločimo štiri kategorije; UDR-C, UDR-L, UDR-P in UDR-R. Te kategorije upoštevajo zdravstveno stanje in zgodovino vaših živali ter na tem temeljijo naši nasveti k pravemu pristopu soočanja z izzivi. Bi radi vedeli, kateri nasvet priporočamo za vašo kravo? Naši strokovnjaki se bodo o tem z veseljem pogovorili z vami in vam brezplačno svetovali na podlagi specifičnih podatkov vaše kmetije, da bi zmanjšali trajne poškodbe vimena in s tem povezane stroške.

Viri:

Bradley, A. J., & Green, M. J. (2004). The importance of the nonlactating period in the epidemiology of intramammary infection and strategies for prevention. Veterinary Clinics: Food Animal Practice, 20(3), 547-568.

Rajala-Schultz, P. J., Hogan, J. S., & Smith, K. L. (2005). Association between milk yield at dry-off and probability of intramammary infections at calving. Journal of Dairy Science, 88(2), 577-579.

Boer, M., Zijlstra, J., Buiting, J., Colombijn-van der Wende, K., & Andringa, E. A. (2013). Routekaart Levensduur; eindrapport van het project” Verlenging levensduur melkvee” (No. 668). Wageningen UR Livestock Research.